 |
S tem, ko se je začela zapisovati, je glasba lahko premoščala tako prostorske kakor časovne omejitve. Vsako glasbeno delo, ki je dobilo fiksno obliko v notnem zapisu, je moglo preživeti svoj čas in prenesti ga je bilo mogoče v druga okolja, ki so zapisano razumela in interpretirala v skladu s časom, krajem in kontekstom njegove uporabe. S porastom prepisovanja in tiska je glasba začela krožiti v različnih območjih, kar je vodilo do oblikovanja značilnih poti, po katerih so se glasbena dela širila, nazadnje pa privedlo tudi do vzpostavitve vseevropskega glasbenega trga. Evropske biblioteke so polne rokopisnih in tiskanih glasbenih knjig, v katerih najdemo vidne sledi pogosto dolgih in zapletenih poti, ki so jih prepotovale, preden so prispele do svoje današnje lokacije. Domala vsaka glasbena knjiga ima svojo usodo, bodisi tipično bodisi nenavadno, in ob vsaki se je mogoče vprašati, kje je nastala, zakaj, komu je bila namenjena, kje je bila dejansko v rabi, kdo jo je kdaj pridobil in zakaj, ter po kateri poti je prišla na svojo sedanjo lokacijo.
Prav s tovrstnimi vprašanji se bo ukvarjal mednarodni znanstveni simpozij z naslovom Poti glasbenih rokopisov in tiskov v novoveški Evropi. V središču zanimanja bodo vprašanja o načinih širjenja glasbenih rokopisov in tiskov v obdobjih od iznajdbe tiska do začetka 19. stoletja. Simpozij želi določiti značilne načine oz. poti, po katerih se je zapisana glasba v navedenih obdobjih širila, ter začrtati najpomembnejše evropske poti, po katerih so v tem obdobju potovali novonastali rokopisi in tiski, pri čemer želi še zlasti spodbuditi študije o konkretnih zbirkah ali posameznih rokopisih ali tiskih. |